Še malo mojih zgodb z ekspandrom. Ni nujno, da bo tako tudi z vami.Moje telo je pač tako reagiralo in zdaj že vemo, da smo različne...
Tisti ekspander mi ni preveč pasal že od prvega dne.Nameščen je precej visoko, tako, da je na eni strani
hribček malo nižji, z ekspandrom pa malo višje gor.Ni v isti višini.Mene je na čase tiščal in spala sem vedno na hrbtu.Ni mi pasalo na boku.
Včasih sem ga precej čutila. In mi je šel na živce.Ampak sem potrpela.Do tiste nedelje, ko sem šla pod tuš in sem se pogledala v ogledalo.In bi me skoraj kap.Ker sem imela na strani ekspandra vse vneto in rdeče.Dobila sem antibiotike, pa niso prijeli.Pa druge.Tiste bolj hude. Da sem bila po njih vsa blesava. Pa potem me je vsak dan skrbelo ali bodo prijele ali ne.Končno so prijele in potem sem prosila samo še, naj mi ga vzamejo ven.
Potem se zadihala s polnimi pljuči.Operacija je bila kratka.Naslednji dan sem šla že lahko domov.Dobila sem tablete proti bolečinam, ampak mene ni bolelo prav nič.Operacijo so mi naredili v Kliničnem centru.
Prijazne sestre, res prav vsi!
No, potem sem zadihala.Od takrat lažje spim, spim na boku, kot mi paše.Nič me ne tišči, vse je o.k.
Tako, da sploh premišljam, če se bom sploh kdaj odločila za operacijo. Ne vem.Zaenkrat ne.
Ker imam dovolj tablet, dovolj bolečin, zoprnega počutja in bolnišnic.
In nobena opcija mi ni všeč.
Če ti vzamejo iz trebuha, si po operaciji kot podrta smreka.Pa še potem nekaj časa.To ni zame.
Pa še trebuh me bo zraven dolgo bolel, ker bo ves razrezan.
Druga opcija - silikon.Kje piše, da ga bom dobro prenašala? Da me ne bo tiščal?
No, to so moji pomisleki...
Mogoče jih bom kdaj presegla, mogoče bo ostalo tako, kot je zdaj...
Tisti ekspander mi ni preveč pasal že od prvega dne.Nameščen je precej visoko, tako, da je na eni strani
hribček malo nižji, z ekspandrom pa malo višje gor.Ni v isti višini.Mene je na čase tiščal in spala sem vedno na hrbtu.Ni mi pasalo na boku.
Včasih sem ga precej čutila. In mi je šel na živce.Ampak sem potrpela.Do tiste nedelje, ko sem šla pod tuš in sem se pogledala v ogledalo.In bi me skoraj kap.Ker sem imela na strani ekspandra vse vneto in rdeče.Dobila sem antibiotike, pa niso prijeli.Pa druge.Tiste bolj hude. Da sem bila po njih vsa blesava. Pa potem me je vsak dan skrbelo ali bodo prijele ali ne.Končno so prijele in potem sem prosila samo še, naj mi ga vzamejo ven.
Potem se zadihala s polnimi pljuči.Operacija je bila kratka.Naslednji dan sem šla že lahko domov.Dobila sem tablete proti bolečinam, ampak mene ni bolelo prav nič.Operacijo so mi naredili v Kliničnem centru.
Prijazne sestre, res prav vsi!
No, potem sem zadihala.Od takrat lažje spim, spim na boku, kot mi paše.Nič me ne tišči, vse je o.k.
Tako, da sploh premišljam, če se bom sploh kdaj odločila za operacijo. Ne vem.Zaenkrat ne.
Ker imam dovolj tablet, dovolj bolečin, zoprnega počutja in bolnišnic.
In nobena opcija mi ni všeč.
Če ti vzamejo iz trebuha, si po operaciji kot podrta smreka.Pa še potem nekaj časa.To ni zame.
Pa še trebuh me bo zraven dolgo bolel, ker bo ves razrezan.
Druga opcija - silikon.Kje piše, da ga bom dobro prenašala? Da me ne bo tiščal?
No, to so moji pomisleki...
Mogoče jih bom kdaj presegla, mogoče bo ostalo tako, kot je zdaj...