Nekaj imamo prav, nekaj ne.Pač tipamo, saj tvojega življenja in čutenja pravzaprav ne poznamo dobro.Samo predvidevamo.Vsak iz svojih življenjskih izkušenj.
Si kot na mestu vkopana - jaz bi rekla, da se mogoče še popolnoma ne poznaš, kaj si pravzaprav želiš, katere cilje v življenju bi rada dosegla.Ali pa mogoče zato, da ne bi naredila koraka, ki bi te postavil še v slabši položaj.Podpore domačih ali bližnjih očitno tudi nimaš in to je slabo, ker ti nihče ne reče : Punca, super si, pridna si, kaj boš delala danes, kam boš šla jutri, uuuua, imaš nove čeveljce? Nobenih čudovitih , prijaznih , veselih dogodkov ni, s katerimi bi se čustveno polnila , bila vesela in zjutraj, ko vstaneš, da si rečeš : Krasen dan!
Glej, jaz samo tipam v temi, ti veš bolje.
Kaj pa služba?
Zakaj si ne poiščeš službe? Imela bi svoj denar, šla bi od doma in dogajalo bi se.Ne bi bila privezana doma, kot si zdaj, kar ti tudi jemlje energijo.Ves čas na istem mestu, z istimi ljudmi.24 ur na dan...[/quote]
Itak, razumem. Saj se ne poznamo, pa četudi bi se, verjetno ne bi vedeli moje zgodbe.
Deloma je kar res, ja. Imam želje, kaj bi poskusila in potem bi videla, če mi to ustreza. Res nimam nikogar takega, tudi posledično ker sem kar doma, ne kupim nič, pa seveda nimam denarja jaz. Ja vem, kar tipaj/-te. Tako se največ izve, jaz sem napisala kar se mi je zdelo, da moram, razumem pa, da je potrebno še veliko več podatkov za jasno razčlanitev in vi bolj veste, ker vidite drugače kot jaz. Jaz bi šla v službo, to bi mi bilo fajn. Sva se la menila s partnerjem in kmnajprej sva oba rekla, da ko bo otrok star 3 leta, do takrat bi bil doma. Ampak se je izkazalo, da mi ne ustreza to in bi ga dala prej, da bi si našla službo. No, pa ava se potem sept menila in je partner rekel, da vsaj da bi bil najprej brez plenic, baje je potem ceneje. On ima denar čez, ne morem zahtevat to od njega. Tako da, čakam oz.počasi ga poskušam privaditi niti brez plenic.
Si kot na mestu vkopana - jaz bi rekla, da se mogoče še popolnoma ne poznaš, kaj si pravzaprav želiš, katere cilje v življenju bi rada dosegla.Ali pa mogoče zato, da ne bi naredila koraka, ki bi te postavil še v slabši položaj.Podpore domačih ali bližnjih očitno tudi nimaš in to je slabo, ker ti nihče ne reče : Punca, super si, pridna si, kaj boš delala danes, kam boš šla jutri, uuuua, imaš nove čeveljce? Nobenih čudovitih , prijaznih , veselih dogodkov ni, s katerimi bi se čustveno polnila , bila vesela in zjutraj, ko vstaneš, da si rečeš : Krasen dan!
Glej, jaz samo tipam v temi, ti veš bolje.
Kaj pa služba?
Zakaj si ne poiščeš službe? Imela bi svoj denar, šla bi od doma in dogajalo bi se.Ne bi bila privezana doma, kot si zdaj, kar ti tudi jemlje energijo.Ves čas na istem mestu, z istimi ljudmi.24 ur na dan...[/quote]
Itak, razumem. Saj se ne poznamo, pa četudi bi se, verjetno ne bi vedeli moje zgodbe.
Deloma je kar res, ja. Imam želje, kaj bi poskusila in potem bi videla, če mi to ustreza. Res nimam nikogar takega, tudi posledično ker sem kar doma, ne kupim nič, pa seveda nimam denarja jaz. Ja vem, kar tipaj/-te. Tako se največ izve, jaz sem napisala kar se mi je zdelo, da moram, razumem pa, da je potrebno še veliko več podatkov za jasno razčlanitev in vi bolj veste, ker vidite drugače kot jaz. Jaz bi šla v službo, to bi mi bilo fajn. Sva se la menila s partnerjem in kmnajprej sva oba rekla, da ko bo otrok star 3 leta, do takrat bi bil doma. Ampak se je izkazalo, da mi ne ustreza to in bi ga dala prej, da bi si našla službo. No, pa ava se potem sept menila in je partner rekel, da vsaj da bi bil najprej brez plenic, baje je potem ceneje. On ima denar čez, ne morem zahtevat to od njega. Tako da, čakam oz.počasi ga poskušam privaditi niti brez plenic.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 28 Jul 2016 22:50