Pozdravljeni!
Tudi sama nisem imela najboljših izkušenj na OI še v času, ko sem tja spremljala taščo. Nekako mi je pomagalo, da sem jih poskušala razumeti, ker imajo res vsakodnevno opravka s hudo bolnimi pa s tistimi, ki jim ne morejo več pomagati, pa s sorodniki pacientov.......
Vseeno pa to ni izgovor, kajti še so srčni zdravniki in sestre, ki si vzamejo čas in pojasnijo. S takšno zdravnico smo imeli opravka ob zadnjem, urgentne, sprejemu na OI. Žal se ne spomnim priimka, bila je mlajša in res prijazna, taščo je potolažila, pojasnila kaj bodo naredili in kako bodo zgledali pregledi. Tudi za mene si je vzela čas in povedala stvari po tem, ko so taščo že odpeljali v sobo. Medtem ko njena onkologinja pač taka ni bila. Čeprav podpiram, da se pacientu pove kako in kaj, je bila ona skoraj preveč kruta, glede na taščino psiho. Ko je bila nazadnje na OI, ji je rekla naj gre v Dom na negovalni oddelek (zaradi metastaz v hrbtenici je bila od trebuha navzdol paralizirana), ker ji več ne morejo pomagat, lahko le lajšajo bolečine do smrti. Ko sem zdravnico čakala ob njenem terminu, ko ima "pogovorne" ure, je ni bilo in sem jo čakala še dve uri. Ko sem jo le dobila, je rekla, da je delovnika konec in odhaja. Ker sem vztrajala, si je vzela minuto, mipovedala isto kot tašči. Pač tako avtomatsko. Sem trdna oseba, ampak se mi je naredil cmok v grlu. Zdaj vem, da je seveda mene to prizadelo, ker sem bila osebno vmešana, za zdravnico pač še en pacient več/manj.
Tako, da probajte se čimmanj obremenjevati z besedami in reakcijami zdravnikov. Sama sem si veliko pomagala z internetom, iskala primere s podobnimi diagnozami, pa cinete, ki so že skozi to. Tega je danes ogromno in si dobite informacije s celega sveta in lahko tudi primerjate zdravljenja, ki so jih deležni in mogoče povprašate mamine zdravnike. Najbolj pa so dragocene izkušnje o katerih govorijo pacienti, ko si to dali skoz, kako so preživeli, kaj jim je pomagalo, kako so si lajšali bolečine......
Podpiram alternativne pristope, sploh pri lajšanju stranskih učinkov, oziroma podpiram zadeve, ki pomagajo imunskemu sistemu. Ampak z roko v roki strokovnjaka in ne čiribu svetovalca. Tašča je zapravila res ogromnoooooo denarja za razno razne pripravke, umrla pa v času, kot ga je napovedala onkologinja.
Da zaključim zadevo, bodite ob strani mami, to je njen čas, naj je in pije, kar ji ustreza, shiran organizem se ne more braniti, informirajte se po internetu, okolici, tudi kako drugo zdravniško mnjene ni slaba ideja, če imate možnost. Predvsem pa poskrbite sami zase, brez slabe vesti, priporočam iz svoji izkušenj, ker sem sama nase pozabila. Ker če pride do tega, da se bolezni ne da ustaviti, je proti koncu vedno slabše in huje, tako fizično kot psihično.
lp
Tudi sama nisem imela najboljših izkušenj na OI še v času, ko sem tja spremljala taščo. Nekako mi je pomagalo, da sem jih poskušala razumeti, ker imajo res vsakodnevno opravka s hudo bolnimi pa s tistimi, ki jim ne morejo več pomagati, pa s sorodniki pacientov.......
Vseeno pa to ni izgovor, kajti še so srčni zdravniki in sestre, ki si vzamejo čas in pojasnijo. S takšno zdravnico smo imeli opravka ob zadnjem, urgentne, sprejemu na OI. Žal se ne spomnim priimka, bila je mlajša in res prijazna, taščo je potolažila, pojasnila kaj bodo naredili in kako bodo zgledali pregledi. Tudi za mene si je vzela čas in povedala stvari po tem, ko so taščo že odpeljali v sobo. Medtem ko njena onkologinja pač taka ni bila. Čeprav podpiram, da se pacientu pove kako in kaj, je bila ona skoraj preveč kruta, glede na taščino psiho. Ko je bila nazadnje na OI, ji je rekla naj gre v Dom na negovalni oddelek (zaradi metastaz v hrbtenici je bila od trebuha navzdol paralizirana), ker ji več ne morejo pomagat, lahko le lajšajo bolečine do smrti. Ko sem zdravnico čakala ob njenem terminu, ko ima "pogovorne" ure, je ni bilo in sem jo čakala še dve uri. Ko sem jo le dobila, je rekla, da je delovnika konec in odhaja. Ker sem vztrajala, si je vzela minuto, mipovedala isto kot tašči. Pač tako avtomatsko. Sem trdna oseba, ampak se mi je naredil cmok v grlu. Zdaj vem, da je seveda mene to prizadelo, ker sem bila osebno vmešana, za zdravnico pač še en pacient več/manj.
Tako, da probajte se čimmanj obremenjevati z besedami in reakcijami zdravnikov. Sama sem si veliko pomagala z internetom, iskala primere s podobnimi diagnozami, pa cinete, ki so že skozi to. Tega je danes ogromno in si dobite informacije s celega sveta in lahko tudi primerjate zdravljenja, ki so jih deležni in mogoče povprašate mamine zdravnike. Najbolj pa so dragocene izkušnje o katerih govorijo pacienti, ko si to dali skoz, kako so preživeli, kaj jim je pomagalo, kako so si lajšali bolečine......
Podpiram alternativne pristope, sploh pri lajšanju stranskih učinkov, oziroma podpiram zadeve, ki pomagajo imunskemu sistemu. Ampak z roko v roki strokovnjaka in ne čiribu svetovalca. Tašča je zapravila res ogromnoooooo denarja za razno razne pripravke, umrla pa v času, kot ga je napovedala onkologinja.
Da zaključim zadevo, bodite ob strani mami, to je njen čas, naj je in pije, kar ji ustreza, shiran organizem se ne more braniti, informirajte se po internetu, okolici, tudi kako drugo zdravniško mnjene ni slaba ideja, če imate možnost. Predvsem pa poskrbite sami zase, brez slabe vesti, priporočam iz svoji izkušenj, ker sem sama nase pozabila. Ker če pride do tega, da se bolezni ne da ustaviti, je proti koncu vedno slabše in huje, tako fizično kot psihično.
lp